Marta Kos se je na včerajšnji parlamentarni seji znova izogibala vprašanjem o njenem sodelovanju z Udbo.
Spomnimo. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EPP – Evropska ljudska stranka) je pozvala k sklicu izrednega zaslišanja v Evropskem parlamentu, na katerem so evropsko komisarko za širitev Marto Kos soočili z obtožbami, da je pred desetletji sodelovala s tajno policijo nekdanje Jugoslavije.
Kosova je ponovila svojo zgodbo, da je pred imenovanjem na položaj opravila preverjanja in zaslišanje v Evropskem parlamentu. Povedala je, da je primerna za opravljanje te funkcije, ker njeno delo daje rezultate in ker verjame v projekt EU – čeprav je zaslišanje potekalo, preden je Omerza objavil svojo knjigo, v katerih razkriva, da komisarka Kosova ni bila le vir t. i. Udbe, ampak kar aktivna sodelavka režima z jasnimi nalogami. Tega, ali je bila sodelavka jugoslovanske tajne službe, se Marta Kos v svojih odgovorih ni dotaknila. V prejšnjem zaslišanju je namreč še trdila, da nikoli ni bila sodelavka jugoslovanske tajne policije in da so se na seznamu znašla imena mnogih, ki niso imeli nič z režimom. Tokrat je bila glede tega nema. Omerzinih hudih obtožb se sploh ni dotaknila.
"Gospe Kos ne bom spraševal, zakaj je delala za jugoslovansko tajno politično policijo, niti zakaj je o tem lagala na zaslišanju kandidatov za evropske komisarje. V vsakem primeru pričakujem, da bo to pojasnila vam in javnosti," je v razpravi dejal dr. Milan Zver in ponovil stališče, ki ga je že predstavil med postopkom zaslišanja Marte Kos: zakaj ključni odločevalci niso reagirali na prvi signal varnostnega tveganja? "Komisar s takšnim ozadjem je lahko ranljiv, zlasti ker imajo zelo verjetno njene dosjeje v Beogradu. Si lahko predstavljate proces integracije Srbije, ki naj bi ga nadzorovala ona?" se je vprašal evropski poslanec. Dodal je še, da "Evropska komisija potrebuje avtonomne, verodostojne in neranljive politike na ključnih položajih."
Komisarka bi na Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta morala danes pojasniti, kako njena preteklost vpliva na pristopna pogajanja s Srbijo, kaj je do danes naredila, da bi prišlo do odprtja arhivov bivše Jugoslavije in tudi, kako namerava s takim bremenom nadalje zastopati Evropsko komisijo.