Evropski poslanec dr. Milan Zver se je danes udeležil pogovora na Prvi celjski gimnaziji, kjer je skupaj z dijaki spregovoril o delu evropskega poslanca. Z dijaki je delil tudi poglede na politično participacijo mladih in svobodo izražanja.
»Ni dobro, da se pretirano posega v polje medijev in da se skuša medijski trg regulirati iz Bruslja,« je povedal poslanec, ki obenem dodaja, da je Bruselj pri tem šel predaleč. »Mediji bi morali postati transnacionalni, ne pa, da jih regulira neka instanca,« je ocenil poslanec in dodal, da bi ljudje predvsem morali biti objektivno informirani.
Po njegovem mnenju je sicer politični jezik vedno bolj močan in strupen, najverjetneje tudi zaradi družbenih omrežij, ki jih včasih ni bilo, in preko katerih te lahko nenehno napadajo. »Mislim, da se polje medijske svobode veča zelo hitro, celo tako hitro, da so se nekateri prestrašili, kam bo vse to šlo. Z nekega zornega kota je regulacija sicer dobra, vendar ne na način, da se vse zbira v Bruslju. Pri vsakem poskusu nadzora nad mediji se odpira vrsta vprašanj,« je še povedal poslanec.
Na vprašanje glede skepticizma mladih v odnosu do EU, dr. Zver priznava, da so mladi nekoliko bolj evroskeptični kot druge populacije, a to še ne pomeni, da bi se kar tako odpovedali EU. »Vemo, kaj EU pomeni dandanes, tudi v kulturnem kontekstu. Evropa je namreč kulturna entiteta sama zase. Vrednote in kultura so se prenesle v pravne norme, institucije. Sam nisem za to, da bi EU razpadla. Mi smo primerjalno z drugimi šibek narod, malo nas je, in imamo znotraj EU najboljši življenjski okvir doslej. Živimo varno, ne le v vojaškem smislu, temveč tudi v gospodarskem in finančnem smislu. Kar ¼ investicij je financiranih z evropskim denarjem. Smo tudi upoštevani kot narod v političnem procesu odločanja na ravni EU,« je poudaril poslanec.
Glede politične participacije mladih in znižanja starosti za volilno pravico, je poslanec prepričan, da bi se to lahko že naredilo. »Že leta 2010 so raziskave kazale, da bi mladi pri 16 letih lahko šli na volitve, a ker so bili mladi bolj desno usmerjeni, niso nadaljevali s tem,« je povedal poslanec. Spomnil je tudi na raziskavo, da kar ¼ Slovencev ne verjame, da ima njihov glas vpliv na demokracijo, če gredo na volitve, medtem ko 80% Dancev verjame v to. »Politika je delo za skupno dobro,« je poudaril poslanec in mlade pozval, naj izkoristijo možnost za participacijo v politiki, ki je tudi prizadevanje za skupnost.
Dr. Milan Zver je bil tudi vrsto let stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+. Kot je spomnil, mu je pred sedmimi leti uspelo, da je z Evropsko komisijo podvojil proračun za mlade in da je sedaj, za novo finančno perspektivo, podlaga veliko boljša. »Denarja za vse želje primanjkuje,« je povedal poslanec in postregel s podatkom, da je v lanskem letu kar 13.000 Slovencev šlo na izmenjavo, 13.000 tujcev je prišlo k nam. »Erasmus je res velika zgodba, v njo je vključenih ogromno Evropejcev. Ima ogromno pozitivnih plati sodelovanja in koristi, tako da je treba izkoristiti vse, kar Erasmus+ ponuja. Poslanec je ob tem naslovil tudi beg možganov. Po njegovih besedah se Slovenci iz Erasmus izmenjav radi vračajo domov, medtem, ko pa je že slišal očitek s strani Bolgarov, da mladi bežijo v Zahodno Evropo. »Mladim je treba izboljšati življenjske pogoje, pa se bodo vrnili nazaj v matično domovino,« je prepričan poslanec.
Dr. Milan Zver je tudi prepričan, da bi šolstvo moralo ostati neodvisno od EU in v pristojnosti držav članic. »Včasih so šolski sistemi videti kot sračje gnezdo, a potihoma se stvari standardizirajo,« je ob tem še povedal poslanec in spomnil, da je kot predsednik Sveta EU, dobil v podpis prvi evropski kvalifikacijski okvir, kjer so standardizirali vse poklice. »To pomeni, da mora učitelj iz Grčije, Nemčije, imeti iste kvalifikacije oz. kompetence, kot učitelj iz Slovenije,« je povedal dr. Zver. »Problem je v tem, da imajo nekatere države članice dvotirni sistem priznavanja kvalifikacij. Dobro bi bilo, da bi se države lahko primerjale, da bi lahko primerjali kompetence dijakov, študentov, učiteljev po Evropi,« meni dr. Zver. »Nekatere države imajo perfekten poklicni sistem (dualni sistem) in dijaki, ki pridejo iz šol, so takoj zaposljivi, saj se učijo pri delodajalcu, ki jih kasneje zaposli. Mi pa imamo preveč teorije in premalo prakse,« je še dejal poslanec. Dodal je, da smo tudi pri nas nekoč že imeli dualni sistem – to je učenje skozi prakso – potem pa je šolski minister sistem spremenil. Po besedah poslanca pa se moramo vendarle vprašati, zakaj so kompetence naših dijakov slabše v primerjavi z njihovimi vrstniki v drugih evropskih državah.
