V okviru ustanovne konference Goriške regijske koordinacije Foruma za kmetijstvo in podeželje je kot gost spregovoril evropski poslanec iz vrst SDS dr. Milan Zver. V svojem nastopu se je osredotočil predvsem na probleme, s katerimi se na nivoju Evropske unije sooča kmetijstvo.
Uvodoma je dr. Zver na kratko povzel zgodovino skupne kmetijske politike (SKP), začetki katere segajo v 50. leta prejšnjega stoletja, ko se je Evropa še resno soočala s problemom lakote. V naslednjih 15 letih je bila ta nevarnost v glavnem odpravljena, kmetijska politika pa se je usmerila predvsem v izpolnitev dveh temeljnih ciljev – zagotoviti varno in kakovostno hrano ter to hrano zagotoviti po dostopnih cenah.
Sredstva, ki jih za izvajanje skupne kmetijske politike namenja Evropska unija, so se od leta 1980, ko je bilo za ta namen predvideno več kot 70 odstotkov evropskega proračuna, do danes zmanjšala na približno 42 odstotkov proračuna. Sredstva v kmetijstvu se delijo na principu dveh stebrov. Prvi steber ali 31 odstotkov celotnega proračuna je namenjen neposrednim plačilom kmetom, ki izpolnjujejo visoke standarde Evropske unije za okolje, zdravje živali, varnost in kakovost hrane. Preostanek, ali 11 odstotkov sredstev evropskega proračuna, pa je namenjen za razvoj podeželja, tj. za pomoč kmetom pri modernizaciji in večji konkurenčnosti kmetij ter skrbi za ohranitev okolja in njihovih podeželskih skupnosti.
Dr. Zver se je v pogovoru dotaknil tudi evropske skupne kmetijske politike po letu 2013 in izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev SKP. Slovenija spada med države članice, ki se zavzemajo za manjše posege v SKP, saj imamo zdaj kar nekaj ugodnosti, kot primer je poslanec navedel izplačila na hektar zemlje kmeta, ki so v naši državi višja od povprečja v EU. Slovenija ima tudi dobršen del območij, kjer je kmetovanje oteženo zaradi posebnosti terena in po zdajšnji SKP imajo ta področja precej dobre možnosti za črpanje evropskih sredstev . V novi SKP bo po mnenju dr. Zvera manj neposrednih plačil za kmetijsko proizvodnjo. Če bo krčenje teh sredstev preveliko bi to lahko pomenilo tveganje za zdravo in cenovno dostopno hrano.
V Evropski uniji se zato pri pripravi skupne kmetijske politike Odbor za kmetijstvo kot zadnji branik kmetijstva na ravni EU trudi v okviru bodoče finančne perspektive ohraniti obstoječ delež sredstev. Kot močan dejavnik, ki vpliva na odločitve Evropske komisije v zvezi s sredstvi, namenjenimi kmetijstvu, so zelo aktivni sindikati v kmetijskih in predelovalnih dejavnostih.
Dr. Milan Zver je v nadaljevanju opozoril na nekatere osnovne probleme, s katerimi se sooča kmetijstvo v Sloveniji in nakazal temeljne smernice, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v kmetijstvu v bodoče.
Osnovni problem, s katerim se sooča ne le slovensko, temveč tudi evropsko kmetijstvo, je ostarela družba. V EU se s kmetijstvom ukvarja le 6% mladih do 35 let, medtem ko je v Sloveniji ta odstotek še nižji – le 4%. Za izboljšanje te slike je potrebno pripraviti take pogoje, ki bodo mlade privabili v kmetijske dejavnosti. Na splošno se je že spremenila miselnost ljudi in med mladimi kmeti in "mestno" mladino praktično ni kulturnih razlik. Poleg tega je kvaliteta življenja na podeželju danes bistveno večja kot v mestu. To in pa politika, ki bo omogočala razvoj in vlaganja v sodobno kmetijsko proizvodnjo ter seveda primeren zaslužek za opravljeno delo, bo pritegnilo mlade ljudi v delo na kmetije.
Slovensko kmetijstvo se sooča še s pomanjkljivo samooskrbo. V bodoče lahko to postane resen problem ne le kmetijstva temveč celotne družbe. Glede na razvitost sicer ne moremo govoriti o grožnji lakote, vendar pa odvisnost od drugih proizvajalcev pomeni tudi odvisnost od cen, ki jih bodo ti postavili. Hrana lahko tako postane izredno draga, zato bi moralo biti za državo spodbujanje kmetijske oskrbe strateškega pomena.
