Evropski poslanci so ta teden v Bruslju zasedali po delovnih telesih, sreda in četrtek pa sta bili namenjeni sprejemanju odločitev na plenarnem zasedanju. Tokratni pogovor v oddaji Evropski utrip z dr. Milanom Zverom je voditelj Boris Cipot pričel s trenutno zelo aktualno temo – ogrevanjem v polarnem mrazu, ki je zajel večji del Evrope.
»Ruski naftno plinski velikan Gazprom se hvali z rekordnim izvozom zemeljskega plina, ruski zunanji minister Lavrov pa je povsem omrežil našega Karla Erjavca. Je sibirski mraz načel tudi poslance v Evropskem parlamentu?« je uvodoma dejal voditelj oddaje, dr. Milan Zver pa je odvrnil, da se prav v zimskem času pokaže kot pravilna teza, da je Evropska unija premočno energetsko odvisna od Rusije oziroma ruskega plina. »Če bi nam Rusija želela nagajati, bi zagotovo izbrala zimski čas, saj ima takrat v rokah škarje in platno glede oskrbovanja EU z energenti,« je dejal dr. Zver. Glede slovensko-ruskih odnosov pa dodal, da gre za sedaj že staro zgodbo. »Slovenska zunanja politika je pretirano prorusko usmerjena, zaradi česar imamo v Zahodni Evropi in v evroatlantskih povezavah določene težave,« je povzel dr. Zver.
V nadaljevanju sta evropski poslanec in voditelj spregovorila o Brexitu in o tem, da je do uradne ločitve Velike Britanije od Evropske unije še dobro leto, pa vendar v razdružitvenem procesu prihaja do kar nekaj težav.
»Res je. Nihče ni pričakoval, da bi ne bilo težav pri ločitvenem procesu, , zadnji večji problem predstavlja Severna Irska. Evropski pogajalec Michel Barnier je predlagal nekaj rešitev, ki bi Severni Irski puščale odprta vrata in s katerimi bi bili tamkajšnji prebivalci z Brexitom manj prizadeti. Vendar je britanska vlada zavrnila njegov osnovni koncept in videli bomo, kaj bodo v prihodnje prinesla pogajanja,« je dejal dr. Zver. Ob tem je še poudaril, da si znotraj EU »želimo, da meja med Irsko in Severno Irsko ne bi bila preveč trdna. Če pa ostane vse enako kot prej, pa bi to pomenilo, da Velika Britanija de facto izgubi del svojega ozemlja, tj. Severno Irsko. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da Severna Irska postane neka posebna cona,« je povedal evropski poslanec, ki je še ocenil, da bodo strokovnjaki znali najti takšno rešitev, ki ne bo prinesla posebnih težav za prebivalce Severne Irske.
V nadaljevanju oddaje je dr. Zver spregovoril o enoletnem predsedniškem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa: »Prvo leto Trumpove vladavine bi lahko ocenili za več kot uspešno. Ameriško gospodarstvo raste, stopnja brezposelnosti je nizka, tudi plače so višje, gospodarska rast je visoka, neprimerno bolj kot, ko so prejšnji predsedniki prevzeli oblast v ZDA.« Ob tem je dr. Zver izpostavil, da se Trump lahko pohvali z gospodarskim razcvetom, utrdil je tudi ameriško identiteto, povečal je tudi občutek varnosti med ljudmi. »Prvič v zgodovini so ZDA namenile 700 milijard $ za obrambo, kar je izjemno velik znesek, hkrati pa Trump oz. ZDA kot glavni igralec zavezništva v Natu zahteva od drugih članic, da povečajo svoj delež za obrambo,« je dosežke Trumpovega mandata navedel dr. Zver in še dodal, da so ZDA tudi v mednarodnem merilu postale še močnejši igralec, in to »brez da bi Trump začel s kakšno vojno, kar je tudi razlika s prejšnjimi predsedniki.«
Evropski poslanci so včeraj razpravljali, danes pa glasovali o tem, ali Poljska krši vrednote Evropske unije. »Kako v luči pritiska EU komisije na Poljsko spregledati njeno mlačnost oziroma neodzivnost EU, ko so tik pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji zaprli vodjo opozicije Janeza Janšo, gre za različna metra?« je vprašal voditelj oddaje Boris Cipot.
Dr. Zver je bil ob tem mnenja, da resnično gre za različna merila. »Levi liberalci in socialisti so alergični zlasti na desno usmerjeno poljsko vlado in na nekatere njene ukrepe, ki morda niso najbolj popularni, ki pa jih poljska vlada uspešno uresničuje. Danes je bila o Poljski sprejeta resolucija, s čimer se je praktično pričel postopek ugotavljanja morebitnega kršenja vladavine prava na Poljskem. Naslednja stopnja je že sprožitev člena 7/2, ki že ugotavlja kršitev,« je dejal dr. Zver. Dodal je še, da se je s tem postopek šele začel. »Sam upam, da do naslednjega koraka ne bo prišlo in da niti ne bo prišlo do sklepa Evropskega parlamenta in nato do sklepa Sveta,« je povedal evropski poslanec in še dodal, da so slovenski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke glasovali proti resoluciji o Poljski in torej v prid Poljski, enako so storili tudi madžarski poslanci Fidesza ter morda še kak posamičen poslanec, »naši poljski kolegi iz vrst Evropske ljudske stranke pa so se glasovanja vzdržali.«
Ko je pogovor nanesel na migrantsko krizo in na dejstvo, da le ta ne pojenja, je dr. Zver izrazil mnenje, da so v tihotapljenje migrantov gotovo vključene tudi teroristične asociacije. »Gre za hudodelske družbe mednarodnih razsežnosti, v tihotapljenje so vključene tudi nekatere tajne službe nekaterih totalitarnih režimov z Bližnjega vzhoda. Zadnja poročila, na primer, pravijo, da zlasti iraška obveščevalna služba sporoča potencialnim migrantom, da je odprta nova balkanska pot, ki je nekoliko južneje, preko Grčije, Albanije, Črne Gore, BIH, Hrvaške in Slovenije, naprej v Avstrijo in Nemčijo,« je dejal dr. Zver. Izpostavil je, da se ta nova migrantska pot precej promovira in da bo zadnji val migrantov, ki je že prešel iz Turčije v Grčijo, teh je okoli 650, skušali priti do želenega cilja v Evropi prav po tej novi poti. »Zato je pomembno, kako bo reagirala makedonska vlada in druge vlade te regije. Če bodo, tako kot pred dvema letoma, migrantom pustile prosto pot, se lahko nadejamo hujših posledic kot smo jih bili deležni po prvem migrantskem valu leta 2015,« je menil dr. Zver.
O sosedskih odnosih s Hrvaško ter nedavnih dogajanjih v povezavi z arbitražo, slovensko pripravo tožbe za evropsko sodišče, slovenskim plačevanjem dolgov NLB, pa je dr. Zver dejal, da Hrvaška do sosed izvaja politiko gotovega dejstva, »naša politika pa je premehka v svojih odzivih.« »Tudi NLB ne bi smela odplačevati teh dolgov, saj je bil pred leti sprejet sporazum med slovensko in hrvaško vlado, ki je ta problem prenesel na neko drugo polje,« je dejal dr. Zver. Ob tem je ocenil, da »aktualna slovenska vlada dela katastrofalne napake v odnosih s Hrvaško, ki so le v škodo naši državi.«
Z evropskim poslancem sta nazadnje spregovorila tudi o novem podpredsedniku Evropskega parlamenta, ki je prišel iz vrst konzervativne skupine in je prepričljivo premagal kandidata Zelenih ter o urejanju področja čebelarjenja in pridobivanja medu. Dr. Zver je dejal, da so slovenski evropski poslanci iz vrst SDS izjemno aktivni na področju prehrane. »V tem trenutku urejamo področje medu, saj veliko medu na trgovske police prihaja iz tretjih držav, ki je manj kakovosten,« je še povedal dr. Zver.