Spoštovani mladi,
1.julija 2021 je Slovenija drugič v svoji zgodovini prevzela predsedovanje Svetu EU. Če pustimo ob strani trdovratno pandemijo in nujnost digitalnega in zelenega prehoda ter dvig varnosti in odpornosti zavezništva pred mnogimi predvidljivimi in nepredvidljivimi nevarnostmi, Slovenijo v času predsedovanja čakajo posebni izzivi tako na zunanjepolitičnem področju, kjer je Unija v zadnjem desetletju doživela ogromno porazov, kot tudi pri vprašanjih, ki zadevajo prihodnost Evropske unije.
V času prvega predsedovanja je bila Slovenija zelo uspešna pri krepitvi evro-atlanstkega povezovanja. Na naših tleh sta se ob pomoči predsedujočega Svetu EU Janeza Janše in predsednika Evropske komisije Jose Manuela Barrossa sestala celo ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Takrat je Janez Janša predstavljal EU navzven in imel ključno vlogo tudi v zunanji politiki zavezništva. Po Lizbonski pogodbi je razmerje sil na zunanje političnem področju nekoliko spremenjeno, še vedno pa ima država, ki predseduje Svetu EU, močno in pomembno vlogo pri tovrstnih vprašanjih.
Tokrat je prioriteta slovenskega predsedovanja Zahodni Balkan, predvsem v kontekstu širitve EU. Dejstvo, da je Evropska unija v zadnjih letih po brexitu doživela krnitev za eno državo članico, širitve pa ne, je treba spremeniti, predvsem zato, ker smo v zadnjem desetletju ugotovili, da če se EU ne širi, se bo na naše območje svobode, miru in pravičnosti želel širiti kdo drug. Tudi zato bo Slovenija v oktobru gostila vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem bo, upamo, storjen korak naprej v širitvenem procesu.
Izjemno pomembna prioriteta slovenskega predsedovanja – poleg okrevanja in odpornosti po pandemiji – pa je tudi konferenca o prihodnosti Evrope. V času slovenskega predsedovanja se bodo zbrala mnenja vseh različnih evropskih institucij, voditeljev držav, think tankov, državljanov, civilnodružbenih gibanj in iniciativ. Vsako mnenje o tem, kako si predstavljamo Evropo v prihodnje bo pomembno in verjamem, da bomo tudi na Blejskem strateškem forumu v septembru, ki bo v celoti namenjen iskanju odgovorov na ta pereča vprašanja razvoja in prihodnosti evropskega kontinenta, našli in začrtali prave smernice za naprej.
Prav tako sem prepričan, da si bomo konec leta, ko bomo pogledali nazaj na slovensko predsedovanje, lahko čestitali tudi za to, da bomo odpirali žgoče teme in vprašanja ter ponudili ustrezne odgovore v skladu z vrednotami, ki jih v Evropi živimo. To je namreč predpogoj, da Unija ponovno zaživi kot globalni akter.