Nahajate se tukaj

Pogovori pod šotorom prijateljstva: slovenska kultura in slovenski jezik sta neločljivo povezana

Evropski poslanec dr. Milan Zver se je udeležil dogodka v sklopu srečanj z naslovom Pogovori pod šotorom prijateljstva, ki ga je v Slovenskem pastoralnem centru (SPC) v Bruslju organiziral župnik lokalne slovenske katoliške skupnosti, dr. Zvone Štrubelj.

Pogovorni večer je bil namenjen temam s področja slovenskega jezika, šolstva in izobraževanja in je bil drugi v seriji srečanj, ki jih SPC organizira v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Poleg dr. Zvera so bili med govorci evropski poslanec dr. Milan Brglez, profesorica slovenskega in nemškega jezika iz Evropske šole v Bruslju Martina Tomšič ter slovenska študentka medicine z raznovrstnimi izkušnjami šolanja in študija v tujini Mirjam Grebenc.

Na prvo vprašanje glede povezanosti kulture in jezika je dr. Zver odgovoril, da sta "ne glede na izjeme, kjer lahko kulturo doživimo tudi ločeno od jezika, kultura in jezik skoraj neločljivo povezana".

"Ne moremo trditi, da Avstrijci ali Švicarji nimajo svoje edinstvene kulture, ker nimajo "svojega jezika", a sem vseeno vesel, da imamo Slovenci čisto svoj jezik ter kulturo, ki je z njim tesno povezana," je povedal dr. Zver ter dodal, da slovenski jezik predstavlja pravi mali čudež med močnimi, velikimi jeziki v naši soseščini.

Spomnil je, kako zgodaj smo bili Slovenci opismenjeni - prevod Svetega pisma iz latinskega v slovenski jezik je izšel namreč med prvimi desetimi na svetu – in na pomen Škofijske gimnazije v Ljubljani pri razvoju slovenščine kot znanstvenega jezika, ter na to, da je jezik živ, saj se razvija in tudi danes še pridobiva nove termine ipd.

Menil je, da se "zadnja leta več vlaga v poučevanje slovenščine v tujini in da se nivo poznavanja jezika med izseljenci izboljšuje" ter spomnil, kako dobre so slovenske šole v Italiji in Avstriji.

V drugem sklopu vprašanj o razlikah in podobnostih slovenskega in drugih šolskih sistemov je izpostavil, da je "slovensko šolstvo na predšolskem, osnovnem in srednjem nivoju med najboljšimi na svetu", obenem pa obžaloval, "da se ta trend izgubi, ko pridemo do visokega šolstva. Tu na žalost zaostajamo za drugimi državami, saj slovenskim univerzam manjka avtonomije, za kar pa je predvsem krivo pomanjkanje partnerstev s privatnim sektorjem in sredstev, ki bi jih lahko pridobili iz tega sektorja."

Strinjal se je z mlado sogovornico, ki je omenila, da se v Sloveniji pogosto bolj osredotočamo na poučevanje teorije, medtem, ko se v tujini osredotočajo na praktična znanja, in spomnil na "uspešen model dualnega izobraževanja, ki je uveljavljen v Avstriji in Nemčiji, kjer niso imeli problema z brezposelnostjo med mladimi niti v času najhujše krize po letu 2008."

Ob koncu pogovora, v debati o izzivih v šolstvu - med drugim tudi tistih, ki jih je prinesla digitalizacija - je dr. Zver podal oceno, da je "slovenska mladina prav tako dobra na področju digitalnih spretnosti, kot so mladi v drugih državah."

"Pandemija je šole prisilila v še hitrejšo digitalizacijo in na trenutke je bilo vsem dovolj online sodelovanja," je rekel, a je obenem spomnil tudi na svoje poročilo za Evropski parlament iz leta 2017, ki je pokazalo, "kako koristna je digitalizacija v visokem šolstvu: daje namreč možnost dostopa do univerzitetnih vsebin tudi tistim, ki sicer ne bi mogli do njih."

"Spletne oblike poučevanja nikoli ne bodo mogle popolnoma nadomestiti poučevanja v živo, vsaj na nižjih stopnjah izobraževanja ne, bodo pa vedno bolj pomembno dopolnilo osebnemu poučevanju," je zaključil dr. Zver.