Poročevalec Evropskega parlamenta za mobilnost mladih v EU
Za Evropski parlament sem pripravil poročilo o mobilnosti mladih s podnaslovom: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. V pripravo sem vključil mlade iz vse Evrope, predvsem pa iz Slovenije. Med drugim sem organiziral spletno posvetovanje z naslovom Kako zmanjšati nezaposlenost med mladimi.
Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spomladi 2011 je parlament sprejel poročilo z veliko večino glasov. Od začetka gospodarske krize leta 2008 pa do sredine leta 2011 se je število mladih nezaposlenih v EU povečalo iz 4 na 5 milijonov. Stopnja brezposelnosti med mladimi v EU je bila v 2011 več kot 20 %, dvakrat večja od povprečja pri odraslih, v nekaterih državah članicah je presegala 40 %.
V poročilu sem izpostavil paradoks, da je celo v času globalne gospodarske krize velik del delovnih mest v EU nezaseden. Čeprav se v evropskih inštitucijah trudimo za izboljšanje stanja, nam še danes v EU primanjkuje ljudi z ustrezno izobrazbo, obenem pa diplomanti nekaterih usmeritev ne najdejo primerne zaposlitve mesece ali celo več let po končanem šolanju.
Evropski visokošolski programi se morajo še bolje prilagoditi potrebam gospodarstva in družbe na splošno. Pospešiti je potrebno modernizacijo univerz ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, omogočiti še večjo prehodnost med različnimi nivoji splošnega in poklicnega izobraževanja ter poskrbeti za čim boljše medsebojno priznavanje kvalifikacij pridobljenih v različnih državah članicah EU.
V svojem poročilu sem se zavzel za to, da bi imeli mladi še pred vstopom v določen visokošolski program na razpolago informacije o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem šolanju najdejo zaposlitev. Poudaril sem pomen boljšega priznavanja neformalno pridobljenih znanj in pomen učenja dveh tujih jezikov že v zgodnjem otroštvu, saj to znanje mladim daje več možnosti za zaposlitev. Poudaril sem tudi, da je potrebno mlade čim bolj vključevati v procese, ki odločajo o njihovi prihodnosti. Podprl sem glavne ukrepe Evropske komisije v pobudi Mladi in mobilnost, kot so skupna osrednja spletna stran, ki na enem mestu združuje vse obstoječe programe mobilnosti in evropski potni list znanj in spretnosti, spletni portfolio vseživljenjskega učenja.
Izsledki raziskav kažejo, da mobilnost prispeva k občutku evropskega državljanstva in večji vključenosti v demokratične procese. Mladi, ki so opravili delovno ali učno mobilnost, lažje najdejo svojo prvo zaposlitev. Zato sem Evropsko komisijo v poročilu pozval, da naj v novem večletnem finančnem okvirju povečuje naložbe v zelo uspešne programe, kot so bili vseživljenjsko učenje (Erasmus, Leonardo da Vinci...), Mladi v akciji in drugi. In konec leta 2013 so ti programi pod novim krovnim imenom ERASMUS PLUS dobili na razpolago večji del proračuna kot kadarkoli prej: skoraj 15 milijard EUR za obdobje 2014-2020. Ti programi so izjemno pomembni za EU; med državljani Unije so daleč najbolj poznani programi Unije.
Zaradi gospodarske krize so se kazale tendence h krčenju sredstev za mlade, izobraževanje in mobilnost tudi na nivoju evropskega proračuna. Zavzel sem se za povečanje proračunskih deležev za mobilnost, da bi se uspeli vsaj približati optimističnemu cilju Evropske komisije, da bi imel do leta 2020 prav vsak mlad Evropejec možnost za učno ali delovno mobilnost. Denar, ki je namenjen za mlade, mobilnost in izobraževanje, nikakor ni strošek, ampak vložek v prihodnost evropske mladine in prihodnost Evrope nasploh.
EU nima toliko naravnih bogastev kot nekatere druge regije v svetu; ima pa ogromen človeški kapital, za katerega mora čim bolje skrbeti. Mladim je torej treba pomagati na poti do prve zaposlitve, ne smemo pa pozabiti niti na to, da je pomemben cilj visokošolskega izobraževanja tudi spodbujanje ustvarjalnosti mladih, njihovega intelektualnega in socialnega razvoja ter grajenje njihove samozavesti.
Izvajanje programa "Šah v slovenske šole" za boljšo koncentracijo in razmišljanje otrok
S pomočjo šaha mladi dobijo prepotrebna znanja in veščine, ki jim pomagajo premagovati težave vsakdanjega življenja, nasičenega z informacijam, ter se soočati z vedno večjimi izzivi, ki zahtevajo veliko koncentracije in strateškega razmišljanja. Zato sem se zavzel za vključitev šaha v obvezne učne načrte v državah EU, kot je to na primer že storila Armenija. V Sloveniji izvajam program Šah v slovenske šole, v okviru katerega sem obiskal že veliko šol.
Na pobudo evropske šahovske fundacije Kasparov (Kasparov Chess Foundation Europe) je leta 2012 nastala pisna deklaracija Evropskega parlamenta Šah v šole. Sodeloval sem pri sprejemanju deklaracije in prejel priznanje Evropske šahovske zveze za delovanje na področju vključevanja šaha v evropske izobraževalne sisteme. Pri tem sem sodeloval z bivšim svetovnim prvakom, velemojstrom Garryjem Kasparovim, s predsednikom Fundacije, Janom Callewaertom ter predsednikom Evropske šahovske zveze (ECU), Silviom Danailovom.
V moji družini, kakor tudi v širšem družbenem okolju, je šah zelo priljubljena igra. V času, ko sem bil slovenski minister in predsedujoči Evropskega sveta za izobraževanje, šolstvo in šport, sem si prizadeval, da se šah vključi v olimpijsko gibanje. Mislim, da moramo stopiti skupaj in iti stopničko za stopničko do našega cilja, to je uveljavitve šaha v Evropi, kar bo dobro za otroke, za izobraževalne sisteme oziroma za nas vse.
Poročevalec za nove tehnologijah in odprte izobraževalne vsebine
Evropska Komisija je septembra 2013 predstavila sporočilo o inovativnem poučevanju in učenju z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri.
Ta dokument opredeljuje izzive na treh področjih: inovacije v izobraževalnih ustanovah; uporaba prosto dostopnih učnih virov (PDUV); razpoložljivost infrastrukture in opreme na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Predlogi za države članice in izobraževalne ustanove vključujejo: povečanje priznavanja spletno pridobljenih spretnosti; spodbujanje odprtega dostopa do učnih gradiv, ki se financirajo iz javnih sredstev; izboljšanje širokopasovnih povezav in opreme IKT.
V vlogi poročevalca za politično skupino ELS sem se pri tem poročilu zavzel za uravnotežen pristop. Tako kot drugje moramo tudi v izobraževalnem sektorju slediti vse večji digitalizaciji našega življenja in izkoristiti prednosti novih tehnologij, obenem pa ne smemo zanemariti pomena tradicionalnih metod, ne smemo pozabiti na zdravje mladih in otrok.
Nove tehnologije in prosto dostopni učni viri lahko znatno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in k udejanjanju vseživljenjskega učenja. Digitalna revolucija je omogočila, da posameznik na lažji način pridobi znanje. Učenje ni več omejeno na učilnice, prilagodi se posamezniku. Nove tehnologije ponujajo priložnosti za izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje, učitelje, študente, dijake in učence, ki lahko poučujejo oziroma se učijo na inovativne načine. Izobraževalne ustanove lahko izbirajo med posameznimi viri in jih spreminjajo glede na svoje posebne potrebe, s čimer se ustvarja večja raznolikost učnih okolij. Prosto dostopni učni viri lahko prispevajo k boljšemu sodelovanju in prilagajanju učnega procesa posamezniku. Glede na to, da generacija „digitalnih domorodcev“ (digital natives) vstopa v izobraževalni proces, se morajo temu prilagoditi tudi učitelji in profesorji.
Evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja še vedno niso sposobni v dovolj veliki meri vključiti IKT v splošne prakse, zato obstaja tudi bojazen, da bo Unija z vidika digitalnih kompetenc svoje delovne sile zaostala za Združenimi državami in Azijo. Soočiti se moramo tudi z neenakomerno razpoložljivostjo digitalne infrastrukture v različnih državah članicah EU. Kljub temu pa na področju izobraževanja in usposabljanja prihaja do prelomnih premikov. Priča smo izjemnemu porastu števila izobraževalnih programov in drugih virov, ki so prek spleta na voljo kot prosto dostopni učni viri. Ti lahko pomagajo zagotoviti kakovostno izobraževanje za mlade, ki je izjemnega pomena glede visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi.
Kot poročevalec za skupino ELS sem v procesu priprave poročila poudaril, da je nujno pridobiti več informacij tudi o negativnih vplivih novih tehnologij na najmlajše otroke (pod 2 leti), ki jih omenjajo nekatere raziskave. Le tako se bomo lahko uspešno zavzemali za napredek in večjo uporabo pri otrocih in mladostnikih, ki jim nove tehnologije resnično koristijo.
Poročevalec za področje poklicnega izobraževanja
V začetku leta 2011 sem za ELS skupino pripravil stališče o poklicnem izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji. Kot najpomembnejše sem izpostavil, da kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko pripomore k izhodu iz gospodarske krize.
Čeprav se je gospodarska situacija v EU izboljšala, nezaposlenost med mladimi še naprej ostaja eden največjih izzivov v EU. Na področju poklicnega izobraževanja je še veliko potenciala, saj se število delovnih mest, ki potrebujejo diplomante poklicnega izobraževanja, povečuje. Obenem se seveda povečujejo tudi potrebe po ustreznih znanjih in spretnostih diplomantov. Za podjetja so pomembne sposobnosti in kompetence, ki jih udeleženec dejansko prinese v delovno okolje po končanem izobraževanju. Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja se morajo zato še bolj prilagoditi potrebam na trgu dela.
Zaradi staranja prebivalstva v EU in spremenjenih zahtev trga dela bo v prihodnje le vseživljenjsko učenje zagotavljalo stalen dostop do trga dela. Vedno večja bo potreba po bolj kvalificiranem nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju tistih, ki so že zaposleni.
Truditi se moramo za spodbujanje inovativnosti in samostojnega podjetništva na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi za boljše priznavanje neformalno pridobljenih veščin, pospešeno učenje tujih jezikov ter čezmejno mobilnost - vse to so elementi, ki prispevajo k večji kvaliteti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v EU.
Leta 2011 sem podprl predlog o razvoju instrumenta, ki bo delodajalce spodbudil, da bodo redno sporočali, katere kvalifikacije so potrebne za nadaljnjo uspešnost na trgu dela in tako omogočili kakovostno načrtovanje izobraževanja. Danes ta inštrument že uspešno deluje.
Poročevalec za predšolsko vzgojo in izobraževanje v EU
Leta 2011 smo v odboru Evropskega parlamenta za Kulturo in izobraževanje pripravili poročilo o zgodnjem učenju v Evropski uniji.
Kot poročevalec skupine EPP/ELS sem poudarjal, da bi lahko s pomočjo kvalitetnih sistemov predšolske vzgoje in izobraževanja v državah članicah EU vnaprej preprečili mnoge težave, s katerimi se moramo sicer ukvarjati kasneje: prezgodnje opuščanje šolanja, brezposelnost mladih, tudi zdravstvene in socialne težave.
Otroci so v predšolskem obdobju še posebej vedoželjni in dojemljivi, v tem obdobju se oblikujejo sposobnost izražanja, socialne sposobnosti, postavijo se temelji za otrokovo prihodnjo izobraževalno in poklicno pot. Zgodnje otroštvo je kritično obdobje za osebni razvoj in za učenje jezikov, v tem obdobju se postavijo tudi temelji za vseživljenjsko učenje.
Predšolsko obdobje pa v vertikali evropskih sistemov vzgoje in izobraževanja žal predstavlja nišo, pogosto se pozabi na pomembnost tega časa za otrokov razvoj na emocionalni, kognitivni, telesni in socialni ravni.
Države članice v to področje vlagajo premalo naporov in sredstev. Predšolska vzgoja in varstvo sta običajno deležna manjše pozornosti in manjših naložb kot katera koli druga stopnja izobraževanja, kljub jasnim pokazateljem, da naložbe na tej stopnji prinašajo tudi dolgoročne gospodarske in družbene koristi, kot so višji davčni prispevki od boljše delovne sile, manjši stroški za zdravstveno varstvo, nižja stopnja kriminalitete ter manj asocialnega vedenja.
Pri pripravi poročila sem opozarjal na pomen gibanja in zdrave prehrane v predšolskem obdobju. Opozoril pa sem tudi na to, da bi morali biti cilji Evropskega sveta v Barceloni iz leta 2002, ki so priporočali, da bi imelo dostop do storitev otroškega varstva do 3. leta starosti 33% otrok in v nadaljnjih treh letih 90% otrok v EU, še bolj ambiciozni.
Kljub vsemu sem zadovoljen, da sta se Evropski parlament in Evropska komisija začela posvečati predšolskemu obdobju in s tem povečala možnosti za napredek EU na tem področju.
Poročevalec za bolonjski proces
V 2012 sem bil poročevalec EPP/ELS skupine za poročilo o prispevku evropskih institucij k napredku bolonjskega procesa, ki smo ga pripravili v Odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta.
Od podpisa bolonjske pogodbe leta 1999 se je evropski visokošolski prostor močno poenotil. Vse pridružene države so vzpostavile tristopenjski visokošolski študij. Začetnim 29. državam podpisnicam pogodbe se je do konca desetletja pridružilo še novih 18 držav.
V drugem desetletju ostaja glavni cilj bolonjskega procesa enakovredno priznavanje diplom oziroma kvalifikacij iz katerekoli univerze v EU po vseh državah članicah EU. Nadaljnji korak je zato vzpostavitev in razvoj sistema evropskih diplom.
Po koncu prvega desetletja reforme je tudi veliko odprtih vprašanj. Uvajanje tristopenjskega sistema je v nekaterih državah prineslo precej težav, saj je pobuda za spremembo sistema prišla iz vladne ravni in je same univerze še niso popolnoma posvojile. Poleg tega države za učinkovito izpeljavo reforme niso namenile dovolj finančnih sredstev.
Večina držav, ki sodelujejo v bolonjskem procesu, na žalost še vedno ni vzpostavila nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki bi bili povezani z okvirom kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora. Tudi to močno zavira poenotenje evropskega visokošolskega prostora.
Eden izmed ciljev bolonjske reforme je spodbuditi evropske univerze k bolj odgovornemu ravnanju glede na potrebe družbe in potrebe trga delovne sile. Na žalost pa danes še vedno velja trditev iz lizbonskega dokumenta, da evropske univerze kljub precej visoki kakovosti poučevanja ne zmorejo izraziti svojega celotnega potenciala, da bi spodbudile gospodarsko rast, socialno kohezijo in izboljšale kakovost in količino delovnih mest. Zato se mora visokošolska reforma nujno nadaljevati tudi v tem desetletju.
Poročilo priporoča tudi boljše sodelovanje med evropskim visokošolskim prostorom (EHEA) in evropskim raziskovalnim prostorom (ERA): Vključitev doktorskega študija kot diplome tretjega cikla v bolonjski strukturi diplom predstavlja glavno povezavo med visokošolskim izobraževanjem in raziskovalno dejavnostjo.
Pomemben aspekt reforme je tudi večja socialna kohezija. Visokošolsko izobraževanje na vseh ravneh mora biti dostopno vsem.
Poročevalec za izboljšavo socialno-ekonomskih rezultatov v EU
V odboru Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje smo v 2013 pripravili poročilo z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju - naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate. Sam sem bil poročevalec za skupino EPP/ELS.
Dokument je prinesel nekaj novosti in povzel možne rešitve iz področja izobraževanja za zmanjšanje brezposelnost med mladimi v Evropi in za vsesplošno oživitev evropskega gospodarstva.
Poročilo spodbuja čim boljše sodelovanje šol, poklicnih šol in fakultet s podjetji; prilagajanje šolstva resničnim potrebam družbe in gospodarstva; finančno sodelovanje podjetij v izobraževalnem procesu; bolj smotrno uporabo javnih sredstev v izobraževanju ter čim boljšo mobilnost mladih Evropejcev.
Poudarili smo pomen t.i. transverzalnih in osebnostnih spretnosti, kot so kritično mišljenje, skupinsko delo, reševanje problemov, dajanje pobud, podjetništvo in razvoj samozavesti.
Izpostavili smo pomen odprtih izobraževalnih vsebin, ki vedno bolj lajšajo dostop do študijskih materialov, ter poudarili pomen učenja t.i. STEM predmetov (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), za kar se zavzemam že dalj časa.
Poročevalec za izvajanje programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010
Leta 2010 sem bil poročevalec skupine EPP/ELS za dokument za naslovom Ključne kompetence za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010.
V kategoriji Kultura in izobraževanje sem bil septembra 2012 nominiran za priznanje za evropskega poslanca leta.
Poročevalec za najboljše prakse v podeželskih gospodarstvih
Pri poročilu z naslovom o regionalnem znamčenju - najboljši praksi v podeželskih gospodarstvih naproti sem se zavzel za boljše upravljanje z viri na posameznih teritorijih EU ter za učinkovitejše sodelovanje na podlagi obstoječih evropskih pobud, kot so denimo LEADER in oznake kakovosti. Obenem pa sem se boril proti uvajanju novih birokratskih postopkov v kmetijstvu.
Kot poročevalec za ELS skupino sem si prizadeval, da v končnem tekstu ne bi bilo zahtev za novo oznako teritorialne kakovosti in teritorialno upravljanje, za kar bi v prihodnjih programih potrebovali dodatna sredstva. Potrebujemo učinkovitejše sodelovanje in boljše regionalno upravljanje z viri na posameznih teritorijih, ne potrebujemo pa novih birokratskih postopkov in zmanjševanja sredstev namenjenih za pridelavo hrane.
V procesu priprave poročila sem izpostavil, da ima EU vrsto obstoječih oznak kakovosti, kot so zaščita geografskega porekla, zaščita nacionalnega porekla in gorskega porekla, ki že omogočajo ustrezno sodelovanje deležnikov s področja kmetijstva in podeželja. Te sisteme je treba bolje izkoristiti, ne pa uvajati novih, saj bi ti dodatno obremenili kmete.
Okrogle mize, razprave in razstave v podporo zapostavljenim družbenim skupinam
Februarja 2011 sem v Evropskem parlamentu organiziral razstavo izdelkov učencev Centra za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Cirius z naslovom Svet za masko, ki so se je udeležili vsi evropski poslanci iz Slovenije. Organiziral sem tudi okroglo mizo o vključevanju učencev s posebnimi potrebami v splošno izobraževanje z naslovom Izkušnja razlike.
Soorganiziral sem konferenco z naslovom Revščina in duševno zdravje v EU, vprašanje človekovih pravic ter zaključno konferenco projekta z naslovom Spregovorimo o nasilju nad ženskami na delovnem mestu, z organizacijo MHE (Mental Health Europe).
Za kmečke žene iz Slovenije sem organiziral več obiskov v Bruslju.
Mednarodne konference o demokraciji in mladih ter o izboljšavah na področju športa v EU
V Evropskem parlamentu sem soorganiziral celodnevno konferenco z naslovom Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarnih režimih ter konferenco z naslovom Pravna poravnava komunističnih zločinov.
Bil sem govornik na mednarodni konferenci inštituta ICD v Berlinu o demokraciji, mladih in prihodnosti EU. Govoril sem na mednarodni konferenci o visokem šolstvu v Berlinu ter na mednarodni konferenci o mobilnosti mladih v Sopotu, v okviru poljskega predsedovanja EU. Z ICD inštitutom sem v EP soorganiziral seminar z naslovom: Odgovorno delovanje v času globalne krize.
Bil sem glavni govornik na komemoraciji dneva spomina na žrtve komunizma v Romuniji in govornik na konferenci v Pragi z naslovom Zločini komunističnih režimov. V Evropskem parlamentu sem član parlamentarne medskupine za spravo evropskih zgodovin.
Predaval sem tudi na Fakulteti za bančništvo, zavarovanje in financiranje v Beogradu.
V Evropskem parlamentu sem soorganiziral razpravo o pravicah do televizijskega prenosa športnih dogodkov ter okroglo mizo o čezmejnem povezovanju na področju hokeja v EU.
Približevanje Makedonije k Evropski uniji
Kot član delegacije EP za Makedonijo sem na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu večkrat govoril v podporo vstopu Makedonije v Evropsko unijo. Leta 2010 sem se udeležil srečanja delegacije EP za Makedonijo v Skopju. Bil sem tudi član medskupine Evropskega parlamenta Prijatelji Makedonije.
Sodeloval sem pri ustanovitvi Evropske zveze lajnarjev
Kot član odbora za Kulturo in izobraževanje si prizadevam za ohranjanje evropskih kulturnih tradicij. V prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju sem zato organiziral slovesno ustanovitev Evropske zveze lajnarjev. Prisotni predstavniki nacionalnih zvez lajnarjev so podpisali listino o ustanovitvi Evropske zveze lajnarjev, nato pa so nastopili v centru Bruslja.
Skupaj z ostalimi slovenskimi poslanci sem organiziral aktivnosti za predstavljanje Slovenije v EU
Skupaj z vsemi ostalimi slovenskimi poslanci v EP sem soorganiziral slavnostno konferenco ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve oz. prvih demokratičnih volitev v Sloveniji.
Skupaj s poslanci ELS skupine sem uredil in izdal zbornik Dvajset let samostojne Slovenije. V Bruslju sem izdal knjigo z naslovom From the edge to the triumph in the European election.
Septembra 2011 sem organiziral nominacijo slovenskega pisatelja Borisa Pahorja za nagrado EP Saharov za svobodo misli (pridobil sem podporo več kot 50 evropskih poslancev iz 19 držav).
Izobraževanje in obveščanje slovenskih državljanov o dobrobitih EU
Od začetka mandata leta 2009 sem v Bruslju in Strasbourgu sprejel in predaval skoraj 3.000 slovenskim državljanom, vsem sem pomagal pri organizaciji prihoda v Evropski parlament.
Poslanci v Bruslju in v Strasbourgu letno sprejmemo več sto tisoč obiskovalcev iz vseh držav članic EU, kjer jim predstavimo delovanje parlamenta in drugih evropskih inštitucij ter svoje lastno delo. Obiski državljanov v parlamentu so pomembni, saj na ta način najlažje in najbolje spoznajo delovanje in pomen EU.