Podpredsednik SDS in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je v pogovoru za tednik Reporter med drugim spregovoril o migrantski krizi in o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih.
V Sloveniji je glavna tema begunska kriza. Videti je, da je tako tudi v EU. Koliko se o tej problematiki pogovarjate v Evropskem parlamentu?
Zelo veliko, iščemo rešitve in jih v taki ali drugačni obliki posredujemo določenim ustanovam EU in državam članicam. Begunska oziroma migrantska kriza se je povzpela na vrh agende evropskih institucij šele nedavno tega. Lani smo dajali večji poudarek ukrajinski krizi, pa terorizmu in grškemu napadu, če se tako izrazim, na evrocono in posredno na EU. Sedaj se je pojavil še en destabilizator EU, to je begunska kriza. Če sem prištejemo še probleme okoli t. i. breksita in energetske odvisnosti, potem vidimo, da je EU v večjih težavah, kot je bila pred leti v času finančne in gospodarske krize. Dodatna težava je, ker vsi ti dejavniki, ki destabilizirajo EU, učinkujejo sinhrono. Za obstanek EU se je torej treba boriti na več frontah hkrati. Če to preživimo, bomo še močnejši.
Beguncev oziroma migrantov ne zanimajo revne države, za takšno imajo tudi Slovenijo, ampak večinoma želijo v Nemčijo, kjer so tudi dobrodošli. Ko jim je kanclerka Angela Merkel ponudila prst, so jo zgrabili za roko. Je naivna ali gre za premišljeno odločitev?
Upam si trditi, da večina beguncev zase in za svoje otroke išče življenjsko okolje, kjer se bolj spoštuje človekovo dostojanstvo. Domnevam, da njihov cilj ni le bogastvo oziroma beg pred revščino, sicer bi bežali npr. v Savdsko Arabijo. Vendar sedanje migracije – dve tretjini je tako ali tako ekonomskih – so dobro usmerjene in vodene tudi od ljudi in držav, ki Evropi ne želijo nič dobrega. Zato je prav, da se na sedanjo krizo ne gleda le s humanitarnega vidika, ampak tudi z varnostnega.
Kaj je povzročila izjava nemške kanclerke, čutimo sedaj, ko pritiska nov val beguncev in migrantov, ki se počutijo povabljeni. Povzročila je tudi tenzije med nemškimi krščanskimi demokrati in socialci. Mislim, da bi se nemška vlada v začetku lahko odzvala na ustreznejši način. V Nemčiji se veča delež javnega mnenja, ki je proti širokogrudni migracijski politiki, in bojim se, da bo imelo t. i. Angelino povabilo, če se tako izrazim, tudi politične konsekvence.
Celoten pogovor je na voljo v tiskani izdaji revije Reporter.
