Evropski poslanec dr. Milan Zver se je včeraj udeležil slavnostne inavguracije konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu, ki je poimenovana po poljskem uporniku in disidentu Witoldu Pileckem. Evropski parlament tako nadaljuje tradicijo poimenovanj posamičnih konferenčnih dvoran po vidnih Evropejcih. Tako so tudi napori dr. Milana Zvera v juniju 2018 obrodili darove in Evropski parlament je po dolgotrajnih postopkih eno od pomembnih konferenčnih dvoran poimenoval po dr. Jožetu Pučniku, političnemu zaporniku in disidentu, očetu slovenske državnosti. Takratne inavguracije se je udeležila družina dr. Pučnika, evropski poslanci, veleposlaniki ter visoki politični in mnogi drugi gostje iz Slovenije in tujine. Še posebej pa velja omeniti udeležbo tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, tedanjega predsednika skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, predsednika SDS in nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše in tedanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Tudi ob včerajšnji inavguraciji v Evropskem parlamentu so se spominu Witolda Pileckega, disidenta in upornika proti nacizmu in komunizmu, poklonili visoki gostje, med njimi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, evropski poslanci in poslanke ter vrsta drugih uglednih gostov. Eden izmed govornikov na današnjem slavnostnem dogodku pa je bil Marek Ostrowski, nečak Pileckega.
Witold Pilecki, poljski upornik in disident, je postal znan kot prostovoljni ujetnik v koncentracijskem taborišču Auschwitz, iz katerega je poročal o grozodejstvih in zločinih proti človeštvu, ki so jih v taboriščih smrti izvajali nacisti.
Leta 1940 je bil Pilecki prostovoljno deportiran v koncentracijsko taborišče Auschwitz v okupirani Poljski, in sicer zato, da bi pridobil informacije o grozotah, ki jih je nacistični režim izvajal nad ujetniki. Med svojim bivanjem v taborišču je organiziral notranjo taboriščno mrežo in dokumentiral zločine, ki so se dogajali. Sodeloval je tudi pri organiziranju upora znotraj taborišča in zahodne sile ter svetovno javnost obveščal o vseh taboriščnih grozodejstvih. Leta 1943 je Pilecki uspel pobegniti iz Auschwitza in se je nato avgusta in oktobra 1944 boril v varšavski vstaji. Po zatrtju vstaje je bil interniran v nemško taborišče za vojne ujetnike. Po komunističnem prevzemu oblasti na Poljskem je ostal zvest poljski vladi v izgnanstvu s sedežem v Londonu.
Leta 1945 se je vrnil na Poljsko, da bi vladi v izgnanstvu poročal o razmerah na Poljskem. Pred vrnitvijo je Pilecki napisal Witoldovo poročilo o svojih izkušnjah iz Auschwitza, saj je pričakoval, da ga bodo nove poljske komunistične oblasti usmrtile. Leta 1947 ga je tajna policija aretirala zaradi obtožb, da je delal za "tuj imperializem". Po mučenju in montiranem sodnem procesu je bil Pilecki leta 1948 usmrčen.
Njegova zgodba, ki je bila za poljske komunistične oblasti izjemno neprijetna, je več desetletij ostala večinoma neznana. Enega prvih opisov misije Witolda Pileckega v Auschwitzu je podal poljski zgodovinar Józef Garliński, tudi sam nekdanji zapornik Auschwitza, ki je po vojni emigriral v Veliko Britanijo.
Pilecki je danes ikona poljskega upora proti nacizmu in komunizmu ter simbol poguma.