Stabilnosti javnih financ bodo zagotovila nova delovna mesta in ne nepremišljena pokojninska reforma.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je uvodoma dejal: »V nedeljo se bomo izrazito politično odločali, predvsem zaradi tega, ker je vlada sama pripeljala to odločanje do točke, ki je zanjo zadnji preizkus legitimnosti, kar je tudi sama vlada večkrat poudarila. Če bi vlada uspela na nedeljskih referendumih, bi to predstavila kot legitimno in upravičeno, da svoje delo opravlja do naslednjih rednih volitev. Verjamem, da bo volilno telo povedalo svoje.«
Nadaljevala je evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, ki je dejala: »Glavne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, enakopravnost, solidarnost, načela demokracije in pravne države so vrednote, ki so zapisane v osnovnih dokumentih Evropske unije in se navezujejo tudi na referendumska vprašanja.« Dotaknila se je referenduma o pokojninski blagajni: »V Sloveniji in Evropski uniji je potrebno poskrbeti za vzdržnost javnih financ in del tega je zaradi demografskih gibanj tudi pokojninska reforma. A pokojninska reforma kot del celovitega sklopa vprašanj, saj sama zase ne odgovarja na tista vprašanja, na katera želimo odgovoriti. Samo z reformo vzdržnosti javnih financ ne bomo dosegli, če poleg tega ne bomo odprli tudi novih delovnih mest«.
Meni, da je potrebno glasovati tudi proti zakonu, ki omejuje medsosedsko pomoč. »Obseg sive ekonomije v Sloveniji je med 17 % in 25 % BDP. To je problem, ki ga je potrebno reševati, a obstaja vprašanje, kako se ga pravilno lotiti. Potrebno bi bilo izboljšati inšpekcijsko delo in preprečiti vse tisto, kar sivo ekonomijo spodbuja. To so visoki davki in prispevki, nefleksibilen trg dela, zapletena zakonodaja in birokracija,« je prepričana.
V nadaljevanje je dr. Jordan Cizelj povedala: »V Sloveniji moramo enkrat razčistiti zgodovino, saj smo edina vzhodnoevropska članica, ki ni razčistila povojne zgodovine, ki ni obsodila povojnih zločinov, ki ni dosegla sprave«. Kot pravi, je to nujno, da ne bomo tega vprašanja vedno odpirali kot ideološkega, takrat ko bi se morali ukvarjati z drugimi vprašanji, kakršno je danes razvojno vprašanje Slovenije. »To moramo narediti zato, da bomo omogočili mladim, da se ukvarjajo s prihodnostjo, tega vprašanja ne smemo prenesti na mlade, da bodo morali oni razčistiti zgodovinska vprašanja,« je dejala. Meni, da arhive moramo odpreti in stroki omogočiti, da z objektivnimi inštrumenti preveri in interpretira podatke, vendar pa moramo biti občutljivi do osebnih podatkov žrtev: »To je tudi v skladu z resolucijo o obsodbi totalitarnih režimov, ki smo jo sprejeli v evropskem parlamentu.« Izpostavila je, da posameznik v interpretacijo hitro vplete svoj osebni vidik, zato je z odprtjem arhivov potrebno poskrbeti, da bodo to delo opravili strokovnjaki in znanstveniki. »Šele s tem, ko odpremo podatke in jih damo na voljo za preučevanje, ko spoznamo in se naučimo, kaj se je dogajalo, ko smo soočeni s tem, ko se pokesamo, šele takrat lahko govorimo o spravi.«
Dr. Zver je dejal, da tudi na ravni evropske politike vlada izjemno zanimanje za dogajanje v Sloveniji, predvsem v povezavi z arhivi. Spomnil je, da sta naše stališče podprla tudi predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfried Martens in Sandra Kalniete, pa tudi mnogi drugi politični subjekti. »Poljska, Nemčija, Slovaška, Češka, Madžarska, Romunija in Bolgarija so naredile evropsko mrežo uradnih institucij, ki so zadolžene za arhive tajnih političnih služb in že nekaj let poskušajo najti skupen pristop k urejanju tega gradiva,« je poudaril. »V teh državah z arhivskim gradivom ne ravnajo tako malomarno in nekulturno, kot pri nas, ko smo veliko tega že uničili, po nekaterih podatkih kar 95 %. Tisti, ki so gradivo uničevali, so se zavedali svojih slabih dejanj in nedemokratičnih okoliščin v katerih so sodelovali. Tako hočejo zapreti še ostanek gradiva,« je bil kritičen evropski poslanec. Pojasnil je, da je vlada Janeza Janše arhive odprla in predvidela tudi posebno komisijo, ki pa nikoli ni bila sklicana, oziroma je novi oblastniki niso priznavali, zato so ponovno zaprli arhive. »Ob zastavitvi vprašanja ali navijaš za koristi tistih, ki imajo moč, ali državljanov in žrtev, ni potrebnega globokega premisleka, da sprejmeš pravilno odločitev,« je prepričan.
Dotaknil se je tudi omejevanja medsosedske pomoči. »Pri medsosedski pomoči ne smemo tako grobo posegati v tradicionalne načine bivanja, predvsem na podeželju. Medsosedska pomoč ni le tradicionalen način življenja Slovencev, ki si solidarnostjo pomagajo, ampak tudi način življenja. S tem načinom vlada grobo posega v vzorce vedenja na Slovenskem,« je dejal.
Dr. Zver je izrazil prepričanje, da bo velika večina državljanov v nedeljo proti pokojninski reformi. »Že v 90-ih letih smo pripravili prvo Belo knjigo o spremembah pokojninskega sistema, ki je predvidel nekatere moderne mehanizme, vključno z individualnim računom in različnimi stebri zavarovanja. Če bi takrat to uvedli, bi prihranili vrsto težav, s katerimi se soočamo danes,« je bil jasen. Kot je dejal, danes potrebujemo celovit koncept reforme, ki mora temeljiti na soglasju ekspertov, na političnem in socialnem soglasju ter na medgeneracijski solidarnosti.
Opozoril je, da ni celovitega in enovitega pokojninskega sistema, kar bi reforma morala urediti. Eden izmed razlogov, zakaj SDS ne more podpreti te reforme, je ta, da reforma ne dosega ključnega cilja, stabilnosti pokojninskega sistema in čimvečje vključenosti zavarovancev. »Nobenega elementa v zakonu ni, ki bi pomenil, da je vlaganje in zavarovanje za mlade atraktivno,« je dejal, pri čemer je izpostavil individualni račun. »Naj poudarim, da Evropska unija neposredno ne pritiska in ne vpliva na nobeno izmed teh področij, saj vsa ta spadajo v suvereno pravico Slovenije, da sama določa svoje politike,« je še dejal.
»Evropska unija uvaja posredne mehanizme, kot je Pakt stabilnosti oziroma evropski semester, s katerimi poskuša članicam dopovedati, da tisto kar se porabi, mora biti zasluženo. Mi se tega ne držimo, saj se na leto rekordno hitro zadolžujemo. Takšnega tempa zadolževanja ni sposobna pokriti niti večja država, kaj šele Slovenija,« je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.