V svojem tokratnem prispevku se bom lotil zgodovinskega konteksta teme o vlogi EU v svetu in podal nekaj svojih predlogov za »come back« EU na globalno sceno, ki je, kot je znano, multipolarno razdeljena.
Evropa je v zadnjih dveh tisočletjih in več igrala osrednjo vlogo v globalnem merilu. Svojo dominanco je pokazala predvsem v času kolonializma, ko je včasih tudi brutalno izkoriščala druge predele v Afriki, Aziji in Ameriki. To pozicijo so nekateri poimenovali »Mi in ostali svet«. Iz eno-polarnega modela globalnih odnosov je v 20. stoletju nastal bi-polarni svet na izrazito ideološki cepitveni liniji zahod-vzhod, ki je prinesel tudi hladno vojno. Obveljal je koncept »Mi in Vi«. Zahod je bil (še) dominanten, saj je uspel s konceptom demokracije in tržnega gospodarstva, medtem ko je socialistični svet stagniral vse do svojega konca, do simbolnega padca Berlinskega zidu. V obdobju bipolarnega sveta se je sicer pojavil tudi vmesni pol – gibanje neuvrščenih – ki pa realne moči v mednarodnih odnosih ni imelo. Prednjačila sta Zahod in Sovjetska zveza, oziroma na področju varnosti Nato in Varšavski pakt.
Po padcu komunizma in razkroju socialističnih imperijev so na prelomu osemdesetih in devetdesetih let nastale povsem nove razmere v mednarodnih odnosih. EU, ki je imela še v obdobju hladne vojne pomembno vlogo, jo je poslej postopoma izgubljala. Naenkrat nismo bili več osrednji dejavnik, ampak samo še en del v multipolarno razdeljenem svetu. Najboljši primer, kako se globalna moč in vpliv razkrojita, predstavlja Velika Britanija.
EU je bila do nedavnega skupnost z najmočnejšim gospodarstvom. V zadnjem desetletju je doživela tri hude preiskušnje: prvič, izguba vzhodnega partnerja Rusije, drugič, izguba tesnega zavezništva z ZDA (propad TTIP je pokazal, da »naravna« zavezništva ne štejejo, ko gre za ekonomske koristi), in tretjič: brexit.
Skratka, svet je postal razsrediščen. Kako naj danes, ko ima »trda« moč (simbolično puška) večji pomen od »mehke« (simbolično knjiga), Evropa še lahko postane konkurenčna, t.i. globalni akter? Visoka raven spoštovanja ČPS, včadavina prava, trajnostni razvoj, brezogljična družba, in kar je še »sladkih« projektov, ne bo dovolj, da spet postanemo svetovni akter.
Kako spet postati globalni akter?
V svoji karieri sem precej pozornosti namenjal vprašanju, ki se ga lotevamo danes. Zato mi dovolite nekaj priporočil: Evropejci predstavjamo 5,5% svetovne populacije, zato se postavlja vprašanje, kako bomo – tudi glede na migracijske pritiske - ohranili svojo identiteto?
Z varnostnega in zunanjepolitičnega vidika se EU mora okrepiti tako, da:
- vzpostavi delujoče skupne vojaške enote in skupno obveščevalno agencijo,
-vzpostavi učinkovito obrambo pred kibernetskimi in terorističnimi napadi,
-okrepi delovanje obalne in zunanje meje Frontex,
-okrepi delovanje Visokega predstavništva za zunanje zadeve in varnostno politiko,
-okrepi sodelovanje članic na področju gospodarstva,
-obnovi evro-atlantske odnose.
Priča smo regresijskim procesom, slabšanju stanja demokracije in krepitve t.i. hibridnih sistemov. Zahodna »ponudba« je sicer v krizi. Nasprotniki demokracije poudarjajo, da lahko bolje zadovoljujejo javni sektor (potrebe ljudi) kot naš zahodni model socialno-tržnega gospodarstva. V to je potrebno podvomiti. Z dejanji. Čas je za zvonenje, za zvonove, ki so stoletja zvoneli, ko je prišla v Evropo zunanja nevarnost.