Ruska agresija na Ukrajino je v mnogočem povzročila tektonske premike v mednarodni skupnosti vključno z EU. Enotnost Unije pri sprejemanju sankcij proti Kremlju, solidarnost pri oskrbi beguncev iz Ukrajine, spremembe na področju skupne obrambne in varnostne politike ter hitro odzivanje na energetske izzive; to je zgolj nekaj primerov teh sprememb. Toda pričakovati je, da bo ukrajinska vojna trajala še kar nekaj časa, zato se bo EU skupaj z mednarodno skupnostjo morala spoprijeti z mnogimi novimi resnimi izzivi, ko bosta na preizkušnji tako njena enotnost kot tudi solidarnost. To so glavne ugotovitve z današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo "Kako suverena je Evropska unija?", ki ga je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V razpravi so sodelovali evropski poslanci dr. Milan Zver (EPP), Tanja Fajon (S&D) in dr. Klemen Grošelj (Renew), prof. dr. Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani in doc. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v razpravi dejal, da EU krize vedno bolj povezujejo. "Najprej jo je povezala pandemija covida-19 in zdaj vojna. Ta jo je tako povezala, kot še nikoli," je dejal dr. Zver. Ob tem je pozdravil sploh prvo uporabo direktive o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem omogoča, da bodo z manj birokratskimi ovirami lahko prišli do ustreznega statusa, "kar bo lahko učinkovito in bolj prožno pomagalo." Ob tem je dr. Zver dodal, da je Madžarska v tej krizi v posebnem položaju, saj ima tudi manjšino v Ukrajini in večina tako že ima madžarsko državljanstvo, tako da statusa begunca ne bodo potrebovali. "Vse članice trenutno stremijo k enotnosti, k enemu glasu Unije v odzivu na težka vprašanja," je povedal dr. Zver in ob tem podprl zadnje ukrepe in namene EU na področju migracij. "Tudi komisarka za notranje zadeve je včeraj povedala, da je že čez milijon beguncev in verjamem, da bodo vse države članice sprejele določene ukrepe in bodo direktivo čim prej uveljavile," je še dodal. V povezavi z migrantsko politiko nekaterih vlad je dejal, da smo priča tudi radikalni spremembi stališč nekaterih vlad, iz očitnega razloga, ker v njihovi soseščini poteka huda vojna in gre za tiste, ki dejansko pomoč potrebujejo. "To je tudi razlika od prej, ko so migracijske valove ustvarjali za vojno sposobni ljudje. Tu pa se je Ukrajina odločila, da so za spopade in obrambo domovine sposobni moški ostali doma, in da so domovino zapustili samo nebogljeni, ženske in otroci. Težko bi našli vlado, ki bi nasprotovala sprejemu teh beguncev," je povedal dr. Milan Zver.
V zvezi z odzivom na ruski napad na Ukrajino je dr. Zver še izpostavil, da mehka moč EU ne zadostuje več: "Potrebujemo tudi trdo moč in to je smisel strateškega kompasa, ki bo verjetno sprejet še ta mesec v okviru francoskega predsedstva. Zelo verjetno bo prišlo do dopolnitev tega dokumenta, ker so nekatere stvari v njem že zastarele, vključno z datumi, letnicami, pričakovanji. Danes ne moremo reči, da bomo šele leta 2025 oblikovali enote za hitro dopolnitev. Pričakuje se, da bi dobili 5000 vojakov, ki bi lahko relativno hitro reagirali. Glavni namen strateškega kompasa je tudi sprememba načina odločanja na področju obrambne in varnostne politike. Strateški kompas naj bi bil vodilo za oblikovanje trde moči Evrope," je pojasnil dr. Zver. Evropska unija z vsemi temi sprejetimi smernicami postaja akterka na vojaškem in obrambnem področju.
"Tisti hip, ko je Evropa oblikovala fond za pomoč v obrambni moči za soseščino, je na nek način prestopila Rubikon. Brez dodatnega oboroževanja ne bo trde moči. S kulturo in knjigo lahko močno spreminjamo razmere v Rusiji, toda v danih razmerah brez dodatnega oboroževanja ne bo šlo, ne na ravni EU in predvsem v državah članicah," je poudaril. Dr. Zver je spomnil tudi na izjave nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa, ki je dejal, da ZDA ne bodo več vzdrževale varnostnega dežnika.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v pogovoru izpostavil tudi energetsko krizo, ki jo je prinesla vojna v Ukrajini, in ne le zmanjšanje varnosti. "Cene energentov se bodo še vzpenjale in niso še doživele viška. Tudi Rusija ima svojevrstne težave, saj ni preprosto preusmeriti prodaje energentov na druge trge, zato se bo znašla v krizi zaradi ogromne gospodarske škode, ki jo bo povzročil tudi izpad Severnega toka 2. Nekateri pravijo, da je zeleni prehod najhujše orožje proti Putinu, ki da se tega najbolj boji. Evropa se je v zadnjih desetletjih bojevala za zmanjševanje uporabe nafte in pline, se preusmerjala v druge energetske vire, kar Rusiji seveda ni všeč" je še menil evropski poslanec. "Ukrajina je izjemno bogata z energetskimi viri, rudninami, ipd. in je morda to tudi motiv za ruski napad," je ocenil evropski poslanec. "Putin je Ukrajino po mojem mnenju napadel iz notranjih razlogov," je še dejal dr. Zver. "Evropa je prisiljena v novo energetsko dobo, ne zaradi zelenega prehoda, ampak, ker se sooča z omejenimi energetskim viri, nadomestila, ki prihajajo iz Amerike in Severne Afrike, pa niso tako velika, da bi se lahko uravnotežila ponudba in povpraševanje, zato bo kriza v Evropi kar velika," je še ocenil evropski poslanec.
Evropski poslanec je v zaključku razprave izpostavil tudi odnos Srbije do Rusije. Predsednik Vučič je s težkim srcem sprejel sankcije proti Rusiji. "Spomnim se pogovora z njim, ko je dejal, da so z glavo v Bruslju, s srcem pa v Moskvi. Se pa bodo Srbi morali kmalu odločiti, ali so za evropsko integracijo ali ne. Kar se tiče Ukrajine, je odločitev Evropskega parlamenta jasna. Dobila je status tudi na predlog slovenskega predsednika vlade," je dejal dr. Zver. "Evropa bo morala pohiteti s širitvijo na Zahodni Balkan in Vzhodno soseščino, ker če ne, bo ta prazen prostor zapolnil nekdo drug, ta drug pa so Rusi, Kitajci, Iranci, Turki in vsi, ki si zelo prizadevajo, da bi bili čim bolj prisotni na Zahodnem Balkanu, kar zagotovo ne prispeva k večji varnosti," je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.